Po vseh nakupih v Broomu sva se odpravila proti Derbiju, malem mestu z 4500 prebivalci, ki ima eno najvišjih plim 
na svetu. Mesto ni nič posebnega, razen tega, da ima eno največjih Boab dreves (prison tree) v katerega so čez noč zaklepali tudi zapornike in malega pomola je predvsem uporabno za nabavo zalog pred potovanjem po Gibb river cesti.
Po kratkem ogledu Derbija sva se odpravila na nočno vožnjo proti Windijani Gorge in to po slavni Gibb river cesti. Cesta je prvih 70 kilometrov asfaltirana, potem pa je navadna umazana cesta (dirt road). Celotna cesta je dolga 700 kilometrov, kar je bilo za naju malo preveč rukanja, tako da sva odpeljala samo prvi del – že 160 kilometrov je bilo več kot dovolj.
Prison boab tree
Naslednji dan sva se zbudila pod Windijana Gorge (nisva se še poglobila v slovenski prevod besede Gorge, za predstavo pa so to visoke skoraj odrezane kamnite stene, ki so zares fascinantne). Tukaj sva prvič videla sladkovodne krokodile, bolj podrobno raziskovanje Gorga, pa nama je preprečila vročina, slaba pot in pa gruča netopirjev, ki so zelo radi opravljali svojo veliko potrebo. Tudi sam Gorge po Kirijiniju ni bil tako fascinanten.
Veliko bolj naju je navdušil Tunnel Creek, kakih 400 metrov dolga jama –tunel. Za sprehod po temi med krokodili in netopirji si na koncu nagrajen z majhno aboridžinsko poslikavo. Dan sva zaključila s prijetno vožnjo reki Fitzroy, ki je obdana z Geikie Gorgem.
Nedolžen sladkovodni krok. Pod poslikavami Jana in sveta skala – Geikie G.
Naslednji dan je sledila vožnja do Bnugle Bungle nacionalnega parka. Bunglesi so res fascinantna stvar, prav tako pa je bila fascinantna tudi vožnja do njih – od ribežnov, prečkanja rek do zavojev in klancev v Gardaland stilu. Za 53 km-jev sva porabila 2h, vendar te kmalu odtehta veličasten pogled na te zares fascinantne hribčke. Popoldne v miru, ki ga skoraj brez drugih obiskovalcev doživiš takem okolju je vreden tudi še kakšen kilometer vožnje več.
Pot čez reko – vozila Jana V Bunglesu Bunglesi od daleč
Na poti proti Kununurro sva se ustavila še Wyndhemu. Ni nama bil preveč vseč, tako da sva samo na hitro ogledala pogled na izliv petih rek v morje (nič posebnega), potem pa odhitela 100km naprej, kjer sva se za dva dni ustalila v prijetnem kampu z bazenom v Kununurri (res je vroče, tako, da je bazen pomemben podatek).
Subscribe